Kaj smo počeli na taborjenju…


»Tam ob ognju našem, si sežemo v roke, plamen neugašen nam je srce. Vedno te bom ljubil, dih gozda, šum voda, tu je moj dom in vedno bom, tukaj rad ostal doma.«

Tako se glasi prva kitica pesmi, ki je tudi letos odmevala na letnem taborjenju Rodu aragonitnih ježkov Cerkno od 13. 7. do 23. 7. 2017, tokrat na Kozjanskem.

Priprave na taborjenje

Priprave na letno taborjenje se začnejo že z začetkom šolskega leta. Takrat se določi taborovodjo in datum. Kmalu zatem preko cele Slovenije poiščemo taborni prostor. Pri tem smo pozorni na bližino pitne vode, gozda, rek za kopanje in podobno. Ko je taborni prostor določen, pa se nekje februarja začnejo logistične priprave, ter sestavljanje programa za taboreče člane.

Predhodnica

Vse zasluge za postavljen tabor gredo pridnim in pogumnim tabornikom, ki se na taborni prostor odpravijo že 3 dni pred prihodom taborečih. V tem času za nas postavijo vse najnujnejše objekte, da se taborjenje ob našem prihodu lahko začne. To so predvsem šotori, skupni šotor (štabc), umivalnica, kuhinja,…

Taborjenje

Iz Cerknega smo se z avtobusom odpravili 13. 7. ob 8 uri zjutraj. Vožnja je potekala brez težav in tako smo 3 ure kasneje prispeli do mesta Kozje. Pot je bila za avtobus žal preozka, zato smo del poti do tabornega prostora prehodili. Tam so nas pričakali kavbojci in indijanci, ki so naznanili, da se je naše taborjenje tudi uradno začelo. Po nastanitvi v  šotorih in dobremu kosilu, so najmlajši začeli s prvimi delavnicami, starejši člani (GG-ji), pa so si najprej postavili šotore ter kuhinjo, ki jim je v naslednji dneh služila za kuhanje večerje. Kot narekuje taborniška tradicija smo izkopali ognjišče in zakurili večni ogenj, ki smo ga s skupnimi močmi ohranjali čez celo taborjenje.

V nadaljnjih dneh je za pester program in zabavo skrbelo vse vodstvo. Člani MČ so spoznavali gozd skozi igro, se učili prve pomoči, tekmovali v mnogoboju, plesali ob ognju, izbrali naj kavbojko in kavbojca, škropili z vodo, ter praktično izvedli vsa znanja, ki so se jih naučili med taborniškim letom.

GG-ji pa so risali skico terena, postavljali in premagovali progo preživetja, se preizkusili v znanju postavljanja ognja, šotorov ter Morsejeve abecede, obnovili znanje vozlov in vezav, pekli pice, noro pa so se zabavali tudi na vsakoletnem tridnevnem bivaku med taborjenjem. Ob večerih smo uživali ob gledanju skečev, petju pesmi in improligi.

Naj ne pozabimo omeniti, da smo v GG družino na taborjenju sprejeli 5 novih članov iz voda Žwižgači, ki so uspešno opravili zadano preizkušnjo in si tako zaslužili zelene rutice. 

Obisk staršev

Predzadnji dan nas vsako leto obiščejo starši, ki si želijo za en dan izkusiti taborniško življenje.

Skupaj smo si ob ognju pripravili večerjo, nato pa jim pripravili zanimiv taborniški večer, s katerim smo dokazali, da se znamo v današnjih časih zabavati tudi sredi gozda, brez pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav.

Zadnji dan

Taborjenje smo zadnji dan tradicionalno zaključili s spustom zastave in se poslovili od našega drugega doma. Po zajtrku je sledilo pakiranje in odhod domov. Tukaj naj se še posebej zahvalimo staršem ki so vsako leto pripravljeni ostati in nam pomagati pri pospravljanju šotorov, saj tako olajšajo delo tistim, ki po taborjenju ostanejo še 2 dni in v celoti pospravijo tabor.

Zahvala gre vsakemu udeležencu tabora posebej, ki s svojo malenkostjo naredi tabor poseben. Za vse nas tabor predstavlja vrhunec taborniškega leta,  ki nam da veliko motivacije za naslednje taborniške podvige. Ob zaključku taborjenja že razmišljamo naprej, kajti kmalu se bo pričelo novo taborniško leto. Mi smo nanj pripravljeni, pa vi?

Slike s taborjenja najdete na rodovi facebook strani.