Ermana na Ermanovcu še ni bilo, saj je bila bolj zgodnja pomlad, še vedno pa so bili mogoče tam novi člani za posebni vod. Zmaj in kukavica sta na poti do tja tekmovala v letanju, Rajko pa je žabi pripovedoval, kako je na Kojco šel iskat maline, kako je v Lamku stari želvi dal vrtnico, kako so mu mravljinci zgrdili tekoči trak, da so se drva pozimi sama vozila v peč, in tudi kako je medvedom priskrbel glavnike na Poreznu. Prispeli so malo naprej od planinske koče, obkrožali pa so jih kapelica, lipa in velik zvon, ker pa se včasih naše želje uresničijo tudi čisto drugače kot si jih predstavljamo, je kukavico v travi zgrabil maček. Rajko, zmaj in žaba so ga vsi pošteno kregali, in tudi ko je poskušal zbežati na streho, ni mogel zbežati pred zmajem. Maček se je vdal, saj se je bal da bo kočal kot mačja pečenka. Izpustil je kukavico, in ona je poletela k Rajkotu. »No maček, s čim se nam lahko oddolžiš za ogrožanje naše prijateljice?« ga je vprašal Rajko. Maček je bil bister, toda neskončno len. Rekel je, ve kaj so taborniki, in da sam zna taborniške zakone na pamet. Z vrvjo je znal narediti tudi veliko različnih vozlov. »Dobro« je rekel Rajko, torej boš v našem vodu organiziral zelo strokovne delavnice. »Z nami
greš«.

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!