Na sprehodu v gozdu je Rajko nekoč med pohodom na Porezen zaslišal medveda in hitro se je skril za gobo, ki je gnila, da ga medved ne bi slučajno zavohal. Medvedov ježi niso preveč marali, saj so imeli na šapah tako trdne blazinice, da jih ni nič bodlo, če so ježa prijeli dovolj previdno. Ježe so zato medvedi uporabljali kot glavnike. Medvedi so potem imeli lepo, gladko počesano dlako, ježi pa so med svoje bodice dobili razne smeti in neprijeten medvedji vonj. Doma je Rajko v listje zavil za pest svojih bodic, da bi si medvedja družina lahko naredila glavnik, in okoliškim ježem dala mir. V paket je priložil še navodila, ki so prikazovala, kako glavnik sestaviti. V gobjerastovi številki časopisa je zjutraj na prvi strani na veliko pisalo: Rajko iz Cerkna: »Ježi nič več ne bomo glavniki medvedov.«, medved pa je v intervjuju omenil, da je glavnik sicer manjši od ježa, a je tudi bolj priročen, saj mu ni treba paziti da se ne bi zbodel. Potem so medvedi še naprej hodili tudi po Poreznu, med skalami, pred vhodom v bunker, pri koči, pa je Rajko zadovoljno opazoval, kako medvedi pastirjem pomagajo česati ovce.

Do NOT follow this link or you will be banned from the site!