Taborjenje 2025

Pa je za nami še eno nepozabno taborjenje – še ena dogodivščina, ki je vsakemu izmed nas pustila neprecenljive spomine in dragocene izkušnje.

Letos smo taborili na zelo lepem tabornem prostoru v Bodrežu, blizu Kanala ob Soči, tik nad Sočo, kjer smo se večkrat tudi kopali in se vozili s kanuji. Tabor so prvi začeli Gozdovniki in Gozdovnice, in sicer z bivakom. Pot so začeli kar v Cerknem in jo nadaljevali v Jesenico, kjer so si skuhali juho, spekli hrenovke in postavili bivak. Naslednji dan so krenili proti Zakojci in nato hodili po Baški grapi, utaborili pa so se blizu Bače pri Modreju. Zadnji dan je bil za njih najbolj zanimiv, saj so se del poti peljali z vlakom, na koncu pa prispeli v tabor.

V ponedeljek so v tabor prispeli še MČ-ji, ki so taborjenje začeli kar s kopanjem v Soči. Popoldne so se odpravili na Egipčanski pohod, kjer so jih čakale različne naloge, medtem pa so GG-ji začeli s postavljanjem pionirskih objektov. Zvečer smo vsi skupaj gledali igro z rdečo nitjo Egipta, ki se je nadaljevala še v torek in sredo. V petek pa smo imeli poroke, kjer so se srečno poročili kar štirje pari.

MČ-ji so tekom taborjenja odšli še na MČ bivak, imeli ustvarjalne delavnice, učenje egipčanskih plesov, glasbene delavnice, gozdno šolo in se učili prve pomoči. GG-ji so se odpravili še na sprehod do gozdnega parka, si vsak dan kuhali večerje, izdelovali papir in se učili prve pomoči.

Zadnji večer taborjenja smo v PP družino sprejeli še dva nova člana – Robija in Manco. Iskreno jima čestitamo!

Čeprav smo bili po taborjenju vsi veseli, da smo lahko spet spali v topli in mehki postelji ter šli pod topel tuš, je vsak od nas brez dvoma doživel vsaj en trenutek, ko si je mislil, da bi tu lahko ostal pa kar za vedno.
Ker so prav ti trenutki, ko si z mislimi točno tam, kjer si, najlepši del vsega. In kot je zapisal Robert Baden-Powell: teden dni taborniškega življenja je vreden več kot šest mesecev teoretičnega poučevanja v učilnici.
In po vsem, kar smo doživeli, tega ni težko razumeti.